Rad bi Dti prinesel fisdar, ga poGložil na olAtar.
Z njim bi Dhvalil te slafisvil, ti živGljenje izroAčil.
A sem hpraznih rok, moj eBog, od greha Aranjen Tvoj otDrok.
Vse, kar zh7morem, kar imeam, ti daArujem ves preDdan.
Glej, zaDto ti dajem fisvse, kar preGmore mi srAce;
boleDčino, jok in fisgreh, srečo, Gradost, pesem, Asmeh.
Vem, da hti me boš spreejel, kot oAtroka me obDjel,
mi odh7pustil vse dolege, dal mi Anovo upaDnje.
Kruh priDnašam ti, moj fisBog, sad je Gzemlje, delo Arok,
kakor Dzrna si nas fiszbral, z nami Geno si posAtal.
Vino hti prinašaemo, tvoja Akri postalo Dbo.
Naše zh7druži naj poeti, z njo odArešil si nas Dti.
Svet si, Dsvet, naš dobri fisBog, ti si GStvarnik nas oAtrok.
Naj slDavi te Zemlja fisvsa, čuda Gmorja in neAba.
Vse ushtvaril si za enas, zato te Aprosimo na Dglas:
»Pridi, h7blagoslov nam edaj, bodi Az nami vekoDmaj!«