O kam, Gospod, gre tvoja pot? Stopinje kam peljajo?
Se že mrači, se dan temni in zvezde že migljajo.
Zveličar moj, le tu obstoj, te čem pod streho vzeti;
je hišica sirotica, pa željna te sprejeti.
Gospod, želim in hrepenim, da spolniš srčne želje:
posveti me, naj ljubim te, dovrši mi veselje!
Glej, srce ti s cvetlicami prav lepo čem oplesti,
ti bodeš tam prebival sam, o Jezus, Ženin zvesti!