Večerni zvon, o mili zvon!
Ko zarja z modre nam višave
zvezda naznanja milijon,
naznanjaš ti zemljanom: ave! Ave, Marija!
Obriše s čela potnik znoj,
na sredi postoji dobrave
in sladek ga navda pokoj,
ko tiho moli v srcu: ave! Ave, Marija!
Večerne ptice spev pojo,
drobi že slavec iz goščave,
da spevov se čarobnih sto
z zvonenjem zliva v eden: ave! Ave, Marija!
Večerni zvon, o mili zvon,
tvoj glas poslušam iz daljave,
telesnih več ne čutim spon,
srce topi se, moli: ave! Ave, Marija!
Moj duh pozabi teh dolin
na kraj nebeške misli slave,
kjer bode zemlje solzne sin
na veke klical blažen: ave! Ave, Marija!