MILO, MILO JEZUS PROSI

Priredba: Angelik Hribar; Note: pesmarica Slavimo Gospoda
4/4
Milo, milo Jezus prosi s križa za sovražnike,
naših grehov težo nosi, nam ljubezni zgled daje.
“Prizanesi, Oče mili, njim, ki mene so žalili,
oh saj ne vedo, kaj mi delajo.”

Jezus tudi se usmili desnega razbojnika,
odpusti mu v smrtni sili, hoče v raj sprejeti ga.
Komaj k njemu se zateče,
Jezus tolažljivo reče: “Vedi, še nocoj v raju boš z menoj!”

Jezus milo pogleduje s križa v Mater žalosti;
jo učencu izročuje, njega z nami Materi.
Reče mu: “Glej, mater mojo, vzemi jo odslej za svojo.”
Ženi bolečin reče: “Glej, tvoj sin!”

Sonca luč v tej grozi zgine, svet je v mraku zatemnjen;
Jezus silne bolečine toži Bogu zapuščen:
“Moj Bog, moj Bog, ljubi Oče! Slušaj moje zdihe vroče,
ti, ki vse živiš, Sina zapustiš?”

Žeja peče ga ognjena, jezik v ustih se suši;
ni mu žeja ugašena, ker po dušah hrepeni.
Vse ljudi bi rad zveličal, to je s križa glasno pričal;
reče: “Žeja me!” oh, po dušah le.

Božjega Sinu trpljenje kmalu dokončano bo.
Dovršeno je rešenje, Jezus sam pove glasno.
Kar preroki so pisali in o njem prerokovali,
do besede je spolnjeno zdaj vse.

Glej, kako pravični umira, Jezus s križa nas uči;
mirno se v nebo ozira, kdor Bogu sveto živi:
“Voljo sem dopolnil tvojo, Oče, tebi dušo svojo
v roke izročim, v miru zdaj zaspim.”