GoAspod je Emoj paAstir, Dnič mi ne EmanjAkaD. A
Na zeAlenih pašnikih mi Ddaje leAžišča,
Dvodi me k studencu, da si odpoEčijem,
Avodi me po pravih DpoAtih
zaradi Dsvojega iEmeAna.
GoAspod je Emoj paAstir, Dnič mi ne EmanjAkaD. A
ATudi če bi hodil v Dtemni doAlini
ne Dbom se bal, ker si Ti z meEnoj,
ATvoja gorjača in DpaliAca
sta mi Dvedno v toElaAžbo.
GoAspod je Emoj paAstir, Dnič mi ne EmanjAkaD. A
PoAgrinjaš mi mizo Dvpričo naAsprotnikov
in z Doljem mi glavo maEziliš,
Advignil bom kelih zaDhvaAle,
ker Tvoja doDbrota je veEliAka.
GoAspod je Emoj paAstir, Dnič mi ne EmanjAkaD. A
ATvoja naklonjenost in Dmilost mi sleAdita
in me Dspremljata, da nikdar ne oEmagam;
Aželim si, da pri Tebi bi preDbiAval,
vse dni preDbival v Tvoji EhiAši.
GoAspod je Emoj paAstir, Dnič mi ne EmanjAkaD. A