CF2CF2
Kako je Cvelik prepad med Gnama, visoke F2gorea7 ne osvoGjim.
K nebesom Cse v obupu oGbrnem, v noč tvoje iF2me izGgovoCrim.
In skozi F2temo ljubezen tCvoja prebije v a7mojo dušo Gse.
Končal si Cdelo, napisal Gkonec, Jezus, F2živoG upanCje.
Kdo bi si Cmislil, kdo v srcu sGlutil brezmejno F2milost,a7 ki daje Gse.
Bog večni sCtopil je iz svoje sGlave, da greh, sraF2motno Gnosil Cje.
Na križu odF2ločil, da odpusCti mi, Kralj kraljev ka7liče: "Ti si Gmoj!"
Za vedno tCvoj sem, Rešitelj lGjubi, Jezus, F2živoG upanCje.
AleF2luCja, slava Gti si rešil a7me,
aleF2luCja, primež sGmrti izginil a7je.
Zlomil F2si verige vCse, odreGšenje v tebi a7je,
CJezus, F2živoG upanCje.
Prišlo je Cjutri, ko se oblGjuba je izpolF2nila,a7 saj bil si Gživ.
In iz tiCšine lev zarjoGvel je: "Grob nad meF2noj nimaG oblasCti!"
Prišlo je Cjutri, ko se oblGjuba je izpolF2nila,a7 saj bil si Gživ.
In iz tiCšine lev zarjoGvel je: "Grob nad meF2noj nimaG oblasati!" C
Jezus, zF2maga zdaj tCvoGja Cje!
AleF2luCja, slava Gti si rešil a7me,
aleF2luCja, primež sGmrti izginil a7je.
Zlomil F2si verige vCse, odreGšenje v tebi a7je,
CJezus, F2živoG upanCje.
AleF2luCja, slava Gti si rešil a7me,
aleF2luCja, primež sGmrti izginil a7je.
Zlomil F2si verige vCse, odreGšenje v tebi a7je,
CJezus, F2živoG upanaje.
CJezus, F2živoG upanaje.C
Bog moje F2živoC uGpanCje.