ETukaj sedim, gledam okrog. Ura beži, odteka moj čas.
AIn obtičim, kot da sem sam. Meni se zdi, da težko dojemam.
HČas je, da vstanemo vsiA, zdi se mi, da predolgo smo sedeli,
Hskriti v svojem kotu majhnostiA, dvigamo pogHled.
Danes Eje prvi Hdan, ko zaAčenjam vse na Hnovo,
danes Eje prvi Hdan, vem, da Anočem več naHzaj,
danes Eje prvi Hdan, ko zaAčenjam vse na Hnovo,
danes Eje prvi Hdan, vem, da Arabim tvojo Hmoč!
ENove poti, preveč je smeri. Kje si, moj Bog? V meni kriči.
AZapiram oči, poslušam srce. Zaslišim le glas ure, ki ustavi se.
HČas je, da vstanemo vsi, Azdi se mi, da predolgo smo sedeli,
Hskriti v svojem kotu majhnosti, Advigamo pogHled.
Danes Eje prvi Hdan, ko zaAčenjam vse na Hnovo,
danes Eje prvi Hdan, vem, da Anočem več naHzaj,
danes Eje prvi Hdan, ko zaAčenjam vse na Hnovo,
danes Eje prvi Hdan, vem, da Arabim tvojo Hmoč!