CMolim Te ponižno, sFkriti GBog neCbes,
aki v poedobi Fkruha tajno Gbivaš Cres.
Glej, srce Ti asvoje Fčisto izroGčim,
Csaj pri misli anate vF Te se Gves utoCpim.
Moti se na Tebi tip, okus, oko,
a kar v veri slišim, verujem trdno.
Vse je res, karkoli božji Sin uči,
in resnice od njegove večje ni.
Skrit si bil na križu, kakor Bog samo,
tu še kot človeka Te ne zre oko;
vendar Bog in človek tukaj si navzoč,
prosim, kar je prosil ropar zdihujoč.
Tvojih ran ne gledam kot Tomaž nekdaj,
vendar, da si Bog moj, Te spoznam sedaj.
Vedno bolj in bolj mi vero utrjuj,
upanje, ljubezen v srcu pomnožuj.
O spomin, ki kažeš smrt Gospodovo,
živi kruh, življenje daješ milostno:
naj živim od Tebe, milostno mi daj,
in sladkost naj Tvojo čutim vekomaj.
Daj krvi mi svoje, Jezus pelikan,
usmiljen me očisti mojih grehov, ran;
saj premore ena sama kapljica
zemljo vso oprati grehov madeža.
Jezus, ki Te gledam skritega sedaj,
želje hrepeneče mi izpolni kdaj:
v raju mi odgrni mili svoj obraz,
srečen naj Te v slavi gledam večni čas.
Amen.