Ta vAečer lebdim, Gospod, skozi Eveter v nebo
in Dvonj narave me popeljeE v Tvoj svet.
Luna Asije mi svetlo, zvezde Epadajo z neba,
Dptice pojejo večerni Espev.
To noč fisnaj zafis/Fspim,
ko v A/Emislih k Tebi H/Dishitim,
dha se ne izguE7bim!
Daj, GosApod, da Tvoj gDlas me prebE4-7udi
in Asonce preDžene vse skE4-7rbi!
Naj ne oDbupam niCis7kdar, naj ne bofisjim se svojih H7sanj,
ker vh7em, da z manEsus4-7o si vse dAni!
V sAoncu gore se blešče, pogled me Evabi na vrhe,
čeDprav ovir ne sluti moje raEdostno srce,
saj v Amladosti mi gori, se žiEvljenja veseli
in Dkot potok razigrano žuEbori.
Vsak nov fisdan, ki ga fis/Fživim,
naj volji A/ETvoji le prepH/Disustim,
hda se ne izguE7bim!
Daj, GosApod, da Tvoj gDlas me prebE4-7udi
in Asonce preDžene vse skE4-7rbi!
Naj ne oDbupam niCis7kdar, naj ne bofisjim se svojih H7sanj,
ker vh7em, da z manEsus4-7o si vse dAni!