CVčasih obstanem pred GTabo brez beased,
in Ti Fvedno vprašGaš, kaj mi Cje. G
CMeni se zdi, da poGdira se moj asvet,
Ti pa s Fkriža, brez besGed nasmehneš Cse.
In neha boFletiG, kar je bolCelo,
in krvaFveti, Gkar je krvavCelo.
Svet spet stoFji, sonce še Ggreje,
Kristus s Ckriža Gse mi asmeje
in z naFsmehom odreGšuje brez beCsed.
CVčasih, ko ne Gvem, kaj naj stoarim,
pridem vFprašat, če iGmaš odgovor Czame.G
CPred oltarjem Gsvoj križ odloažim,
in brez beFsed z nasmehom Gvzameš ga na Crame.
In ni teFžko, Gkar me je težCilo,
ni žaloFstno, Gkar me je žalCilo.
Svet še stoFji, sonce spet Ggreje,
Kristus s Ckriža Gse mi asmeje
in z naFsmehom odreGšuje brez beCsed.
Vem, da z beasedo se je vse začelo,
z besedo Geno si ustvaril svet,
ko občuFdujem Tvoje delo, vedno oGstanem brez besed.
Ti si beaseda učlovečena, večna Gneustvarjena,
Ti si beFseda izgovorjena, čisto Gvsakemu podarjena,
da v njem žiGviš, rojevaš, dihaš, si.
C Brez beased,
bova obFstala, ko naGpočil bo moj Cčas.
CVem, da z nasmehom Gme objel boš aspet,
in brez beFsed pobožal Gmoj oCbraz.
In bo konFčano, Gkar se je začCelo.
Umrlo Fbo, kar Gje živeti smCelo.
Nov svet bo Fstal, sonce siGjalo,
kar od Ckriža Gbo oastalo,
izgoFrelo bo v ljuGbezni brez beCsed.