CVčasih obstanem pred GTabo brez beased,
in Ti Fvedno vprašGaš, kaj mi Cje. G
CMeni se zdi, da poGdira se moj asvet,
Ti pa s Fkriža, brez besGed, nasmehneš Cse.
In neha boFletiG, kar je bolCelo,
in krvaFveti, Gkar je krvavCelo.
Svet spet stoFji, sonce še Ggreje,
Kristus s Ckriža Gse mi asmeje
in z naFsmehom odreGšuje brez beCsed.
CVčasih, ko ne Gvem, kaj naj stoarim,
pridem vFprašat, če iGmaš odgovor Czame.G
CPred oltarjem Gsvoj križ odloažim
in brez beFsed z nasmehom Gvzameš ga na Crame.
In ni teFžko, Gkar me je težCilo,
ni žaloFstno, Gkar me je žalCilo.
Svet še stoFji, sonce spet Ggreje,
Kristus s Ckriža Gse mi asmeje
in z naFsmehom odreGšuje brez beCsed.
Vem, da z Beasedo se je vse začelo,
z Besedo Geno si ustvaril svet,
ko občuFdujem Tvoje delo, vedno oGstanem brez besed.
Ti si Beaseda učlovečena, večna Gneustvarjena,
Ti si BeFseda izgovorjena, čisto Gvsakemu podarjena,
da v njem žiGviš, rojevaš, dihaš, si.
C Brez beased,
bova obFstala, ko naGpočil bo moj Cčas.
CVem, da z nasmehom Gme objel boš aspet,
in brez beFsed pobožal Gmoj oCbraz.
In bo konFčano, Gkar se je začCelo.
UmrloF bo, kar Gje živeti smCelo.
Nov svet bo Fstal, sonce siGjalo;
kar od Ckriža Gbo oastalo,
izgoFrelo bo v ljuGbezni brez beCsed.