AVčasih glava Amaj7srcu govohri, da Te sploh Eni,
Ada je nemoAmaj7goče, da je hkdo moEgočen kot ATi.
Če pa že Dsi, si hslab, ker ustAvaril takefis si ljudi,
in Dkrut, ker pushtiš, da Esvet trApi.A4A
Srce pa Dve, da hsi, in Ase smeji, sefis le smeji,
srDce se hglavi Ele smeAjiA4.A
AVčasih se srAmaj7ce potoži hglavi, da boEli,
Ada ljubezen s Amaj7križa sname hse le z EranaAmi.
Da vsak naDsmeh v pohzdrav se Aspremeni, v pofissmeh,
in to ni Dprav, bohli, in Eto ni Aprav.A4A
A glave Dglava hne boAli, zato, in fisse smeji,
Dglava hsrcu Ese smeAji.A4A
Jaz pa Dljubim ETe, o ABog, s srcem in fisglavo,
ljubim DTe, ker vEem, da Asi.
Jaz pa Dljubim ETe, o ABog, v srcu in fisglavi,
vem, da Dsi, moj EBog, vem, da Asi.
AVčasih se tAmaj7elo pritoži hduši, da trEpi,
Ada preveč preAmaj7povedi je hin zaEpoveAdi.
Drevo spoDznanja hpa cveAti in svet pofisnuja,
kar žeDliš, hTi pa Ene pusAtiš.A4A
Duša pa Dve, da hje svoAbodna v Tebi fisin se le smeDji,
hduša Ese smeAji.A4A
AVčasih duša Amaj7žalostna je, hgrehi jo skrEbe,
Asvetle luči Amaj7večne zarje odhdaljeEne se Azde.
Telo pa Dpravi, hda gre Avse v spomine, fisda vse mine,
Dto hga Ene skrAbi.A4A
Telo pa Dpravi, hda gre Avse v spomine, fisda vse mine,
Dto hga Ene skrAbi.A4A
Jaz pa Dljubim ETe, o ABog, z dušofis in telesom,
D z vso moEčjo, moj ABog.
Jaz pa Dljubim ETe, o ABog, z dušofis in telesom,
D vem, da Esi, moj ABog,
ker vem, da Dsi, moj EBog, vem, da Asi.A4A
Saj vem, da Dsi, moj EBog, vem, da Asi.A4A
Ja, vem, da Dsi, moj EBog, vem, da Asi.