Se spomniš Dsmeha na fismojem ohbrazu,
ko sem Gprvič slišal za BoA7ga?
In solza Dsreče, ki fismi je spolhzela po licu,
Gnašla je pot do srA7ca.
Se spomniš Diger, trefisnutkov vehselja
in pesmi, Gki smo jih prepevaA7li?
Ti si nas Dvodil, bil fissredi med hnami,
za vse to Gvečno, don A7Bosko, hvala ti!
Zdaj zaGpojmo Askupaj fispesem in slaGvimo z Anjo BoDga,
saj je z Gnami Anaš prihjatelj, ki nadGvse nas Arad iDma.
Naj se Gsliši Aglas vefisselja in ta Gpesem AradoDsti,
saj don GBosko v Anaših hsrcih biva Gin za Anas žiDvi.
Se spomniš dneva, ko bil sem osamljen,
si mislil: »V družbi b’lo bi res lepo«?
Ti si pripeljal mi vaške otroke,
vsi smo igrali se, da je luštno b’lo.
Potem pa kmalu na kraj so dogodka
prišli še mladi iz sosednje vasi.
Ti si nas vodil, bil sredi med nami,
za vse to, don Bosko, hvala ti!