DSence se razširjajo, veGčer se spušča že
Din za gofisrami se oddaeljujejo odsevi tega hdne,
ki se ne bo končal, dneva, Gki od sedaj bo živel vedno.
D Kajti vefismo, da Gse je tu začelo
življenje Dnovo, ki se niGkoli ne konA7ča.
ODstani tukaj z fisnami, Gsonce že zaDhaja,
oestani tukaj z Anami, GoGspod, saj Aje veDčer.
Ostani tukaj z fisnami, Gsonce že zaDhaja,
eče si ti med Anami, Gnoč ne Abo prišDla.
DTvoj krog valov Gširi se po morju
Din veter fisnosi jih, vse doekler ne pridejo
k ohbali vsakega srca, do zaGčetka ljubezni prave,
D kot plamen, fiski požGge vse na poti,
tako bo Dtvoja ljubezen Gosvojila A7svet.
ODstani tukaj z fisnami, Gsonce že zaDhaja,
oestani tukaj z Anami, GoGspod, saj Aje veDčer.
Ostani tukaj z fisnami, Gsonce že zaDhaja,
eče si ti med Anami, Gnoč ne Abo prišDla.
ČloDveštvo je pred nami, boGri se, trpi in upa,
Dje kakor fiszemlja, ki izsuešena prosi vode,
kot nehbo, ki je brez oblakov in lahGko bi ji življenje dalo.
D S teboj fisbomo izGvir čiste vode,
s teboj med Dnami puščava Gbo vzcveteA7la.
ODstani tukaj z fisnami, Gsonce že zaDhaja,
oestani tukaj z Anami, GoGspod, saj Aje veDčer.
Ostani tukaj z fisnami, Gsonce že zaDhaja,
eče si ti med Anami, Gnoč ne Abo prišDla.