APoDvabil si me, GosEpod,
da sAprejmem te v svoje fissrce,
hdal si mi obljubo Eto,
da Atvoje telo priA7pelje me v nebo.
VerDjamem in zaupam ETi,
zaAto pristopam k fisTvoji mizi,
hda se nasitim in Eznova zažiAvim.
DRad bi dojel veliEčino ATvoje ljufisbezni,
razhmišljam, a ne pridem do fisdna,
obEdaja me le prijeten občutek,
da sva eno Ti in Ajaz.A7
PreDpuščam se Ti, tako Evaren sem s teAboj.A7
PreDpuščam se Tvoji ljuEbezni,
ki se razliva AnameA7.
PreDpuščam se Tvoji Ebližini, GosApod.
Že Ddolgo je tega, ko si žErtvoval
Asvoje telo na fiskrižu.
hVse stvari minevaEjo,
le ATvoja ljubezen jeA7 vedno ista,
enDkratnaE, neponovAljiva.
ENe razmišljam več, le ...
PreDpuščam se Ti, tako Evaren sem s teAboj.A7
PreDpuščam se Tvoji ljuEbezni,
ki se razliva AnameA7.
PreDpuščam se Tvoji Ebližini, GosApod.