COče, pBonižno pred Teboj,
pred olCtarjem kleBčim in ves sem Tvoj,
saj sFrce po GTebi hrepeni,
trepeCta, ko FTvoje roke ni, mirno Cje s TGeboj.
COče, BTi daješ mi svoj zgled,
mi poCmagaš, da vsBtanem spet in spet.
Vabiš Fme, da sGe Ti prepustim,
da sCkrbi pFred Tebe položim, daješ Cmi poGlet.
Ker Ti siC v vsaki stvari svetFa,
v poletnem dežCju, vetru, pticah nebFa,
v žarku lučai, roži,G ki cveFti, Ti si v Dsoncu, Gki žari.
In Ti siC z nami eno postFal,
do konca sveCta Ti boš z nami ostFal,
naj Te zaato glasno vse GslaFvi, Oče, DBog, LjuGbezen si.
COče, jaz Bvem, da Ti želiš,
da pusCtim Ti, da v Bmeni zaživiš,
ko boš FTi prek Gmene deloval,
govoCril boš, Fko bom jaz molčal, miloCsti deGliš.
Ker Ti siC v vsaki stvari svetFa,
v poletnem dežCju, vetru, pticah nebFa,
v žarku lučai, roži,G ki cveFti, Ti si v Dsoncu, Gki žari.
In Ti siC z nami eno postFal,
do konca sveCta Ti boš z nami ostFal,
naj Te zaato glasno vse GslaFvi, Oče, DBog, LjuGbezen si.
a Ko vsa teža svetea me pobije na Ftla, da razbijem koClena.
a Jokam kakor otreok in Ti, o, moj FBog, mi podaš roGko.A
[Modulacija v D-dur]
Ker Ti siD v vsaki stvari svetGa,
v poletnem dežDju, vetru, pticah nebGa,
v žarku lučhi, roži,A ki cveGti, Ti si v Esoncu, Aki žari.
In Ti siD z nami eno postGal,
do konca sveDta Ti boš z nami ostGal,
naj Te zahto glasno vse AslaGvi, Oče, EBog, LjuAbezen si.
... Bog, Ljubezen si DTi!