DK tempeljski zakladniciG revna žena, glej, hDiti;
Gv roki nosi svoj zaDklad, vse, kar iA7ma:
samo deva novčiDča.
DNeprijetno ji je tam Gmed bogatimi lDjudmi,
Gki prinašajo svoj Ddar; ona A7pa
samo deva novčiDča.
DNihče je opazil ni, Gko je vrgla svoj droDbiž
Gin se izgubila Dsta sredi A7zlata
njena deva novčiDča.
GJezus pa gleda vse to, dobro ve, da ni Dvažno zlato.
Jezus vidi v sA7rce in učencem poDve:
GVdova je vrgla največ, saj je dala vDse, kar ima,
pa čeprav sta bA7ila samo dva novčiDča.(D7)
DZdaj pa se zamislimo, Gkoliko mi dajeDmo
Gza sestradane Dljudi, ki nimA7ajo
niti deva novčiDča.
DDostikrat zapravljamo, Ga pri tem pozabljDamo
Gna nesrečne množDice, ki čakA7ajo
naša deva novčiDča.
GDva drobna novčiča brez vrednosti obtožDujeta nas,
nam sprašujeta A7vest skoraj dva tisoč Dlet.
GPravi kristjan naj posnema Boga in deli iz srca,
pa čeprav sam iA7ma samo dva novčiDča.(D7)